»Bila sem prva, ki mi je uspelo priti z odprtega polja. Drugi so potrebovali še dve ali tri ure in povsod so ljudje umirali – povsod vzdolž ceste, mladi ljudje. Na ljudi, ki so bežali, so streljali z vseh smeri. Zato se je bilo najpametneje skriti. Najbolj noro pa je, kako smo bili tam tako dolgo, pa ni bilo nikogar, ki bi nam prišel pomagat. Nobene vojske, nobene policije, nič.«
»Veliko ljudi so ubili na tem festivalu, nekateri so bili znani nogometaši, ubit je bil tudi sin mojega prijatelja, kuharja. Mnoge so borci odvlekli s seboj, mlada dekleta, stara 17, 18 let ... Nekateri so napadalcem metali bombone in jih skušali odvrniti z blagoslavljanjem ... Trenutno je okoli sto ljudi, ki so jih vzeli za talce in odpeljali v Gazo.«
»Celo ljudje v 70., 80. letih, ki so prestali nekatere najbolj intenzivne vojne, pravijo, da je bila sobota najhujši dan za našo državo. To je prvič po letu 1948, da so bili napadeni civilisti in ubiti v svojih domovih. Morala je zato trenutno zelo nizka.«
»Veliko ljudi tudi že poziva vlado k odstopu, ker je poslala ogromno sredstev za zaščito prebivalcev v judovskih naselbinah na Zahodnem bregu in v politične namene, namesto na meje, za kar veliko ljudi krivi aktualno skrajno desno vlado.«
